Varnostna rezerva in finančna odpornost

Preden prevzamete tržno tveganje, potrebujete blazino. Varnostna rezerva je denar, ki vam omogoča, da nepričakovan dogodek (izguba dohodka, okvara, bolezen) ne prisili v slabo odločitev, na primer v prodajo naložb v najslabšem trenutku. To poglavje je o odpornosti: kako poskrbeti, da vas življenje ne ujame nepripravljene.

Zakaj je denar kljub inflaciji še vedno sredstvo

V vodniku večkrat poudarjamo, da denar na dolgi rok izgublja kupno moč. To drži, a denar ima vlogo, ki je naložbe ne morejo nadomestiti: likvidnost, izbiro in mir. Likvidnost pomeni, da je takoj na voljo. Izbira pomeni, da vas ne sili v prodajo drugih sredstev ob nepravem času. Mir pomeni, da mirneje prenašate nihanje naložb, ker veste, da kratkoročno niste odvisni od njih. Varnostna rezerva je torej denar s povsem določeno nalogo.

Koliko je dovolj

Rezervo merite v nujnih mesečnih stroških, torej v tem, kar morate plačati vsak mesec. Groba izhodišča:

• Redno zaposleni: pogosto izhodišče je rezerva od tri do šest mesecev stroškov. Bolj ko je zaposlitev stabilna, bližje ste lahko trem mesecem.
• Podjetniki in samozaposleni: smiselno je več, praviloma od šest do dvanajst mesecev stroškov, saj so prihodki manj predvidljivi.
• Upokojenci: rezerva ima drugo vlogo, pokrivanje stroškov brez prodaje naložb ob padcih trga (o tem v poglavju o investiranju pred upokojitvijo in v njej).
• Družine: več odvisnih članov pomeni večjo potrebno rezervo.

Namesto da iščete eno "pravo" številko, si zastavite vprašanje: koliko mesecev bi zmogli živeti, če bi prihodek nenadoma izginil? Ta odgovor je vaša ciljna rezerva.

Kje hraniti varnostno rezervo

Varnostna rezerva mora biti likvidna in stabilna. Donos je tu drugotnega pomena. Možnosti:

• bančni račun ali varčevalni račun: najbolj dostopno; bančne vloge so v EU zajamčene do 100.000 € na vlagatelja pri posamezni banki, zato je vloga do te meje zaščitena, zelo velikih zneskov pa ni smiselno kopičiti pri eni sami banki nad to mejo;
• vezava s kratko ročnostjo: nekoliko višja obrestna mera, a manj prožno;
• sklad denarnega trga ali kratkoročni državni instrumenti: likvidni, denar pa je razdeljen med več izdajateljev namesto ene banke. To je naložba, ne zajamčen depozit, zato lahko vrednost rahlo niha (več v poglavju o denarju in denarnem trgu).

Ključno je, da rezerve ne izpostavite večjemu tržnemu tveganju. Denar, ki ga boste morda potrebovali prihodnji mesec, ne sodi na delniški trg.

Za podjetja velja podobno. Kako podjetje presežni denar naloži v sklade denarnega trga, razlagamo na strani Denar podjetja. Gre za naložbo z nizkim tveganjem, a ne brez tveganja: ni zajamčen bančni depozit, donos se spreminja z obrestnimi merami in vrednost lahko niha.

Kdaj raje ne investirajte

Investiranje ni vedno prava poteza. Smiselno se mu je začasno odpovedati, ko:

• imate kratek časovni okvir (denar boste potrebovali kmalu),
• imate nestabilen prihodek in še nimate rezerve,
• imate drag potrošniški dolg (odplačilo je pogosto bolj zanesljiv "donos" kot naložba),
• vas čaka velik izdatek (nakup nepremičnine, prenova).

V teh primerih je gradnja rezerve ali odplačilo dolga praviloma pred prevzemanjem tržnega tveganja.

Zavarovanje kot obvladovanje tveganja

Varnostna rezerva pokrije manjše pretrese. Velike, redke dogodke pa je smiselno prenesti na zavarovalnico. Premislite o ustreznem življenjskem, nezgodnem in zdravstvenem zavarovanju ter o zavarovanju premoženja in odgovornosti. Zavarovanje poskrbi, da en sam dogodek ne poruši celotnega finančnega načrta. Več o razliki med zavarovanjem in varovanjem pred tveganjem v poglavju o obvladovanju tveganj.

Pogosta napaka

Najpogostejša napaka v tem delu osebnih financ je agresivno investiranje brez denarne blazine. Tak vlagatelj je ob prvem nepričakovanem dogodku prisiljen prodati naložbe, pogosto ravno takrat, ko so cene nizke. Tako se kratkoročna nesreča spremeni v trajno izgubo. Vrstni red je pomemben: najprej blazina, šele nato tveganje.

Pravilo in kontrolni seznam

Pravilo: najprej likvidnost, šele nato donos. V naložbe sodi dolgoročni denar, denar za prihodnji mesec pa ostane v rezervi.

Kontrolni seznam finančne odpornosti:

• Poznam svoje nujne mesečne stroške.
• Imam rezervo, ki pokrije od tri do šest mesecev teh stroškov.
• Rezerva je likvidna in stabilna, ne izpostavljena delniškemu trgu.
• Velika tveganja (smrt, invalidnost, večja škoda) so smiselno zavarovana.
• Drag potrošniški dolg je pod nadzorom ali odplačan.