Tveganje, nihajnost in trajna izguba

Veliko napak vlagateljev izvira iz tega, da nihajnost zamenjajo s tveganjem. Če ju zamenjate, boste verjetno prodajali ravno takrat, ko bi morali ostati mirni.

Kaj je tveganje

V vsakdanjem pogovoru tveganje pogosto enačimo z nihanjem cen. To je le en del. Resnično tveganje ima več obrazov:

• Trajna izguba kapitala: denar, ki ga ne dobite nikoli več nazaj (na primer, ker podjetje propade ali ker prodate na dnu).
• Nihajnost: začasno nihanje cene navzgor in navzdol.
• Likvidnostno tveganje: da sredstva ne morete prodati, ko ga potrebujete, brez velike izgube.
• Inflacijsko tveganje: da denar ohrani nominalno vrednost, a izgubi kupno moč.
• Vedenjsko tveganje: da vas lastna čustva pripravijo do slabe odločitve.
• Tveganje koncentracije: da je preveč premoženja odvisno od ene naložbe.
• Valutno tveganje: da naložba kotira v drugi valuti kot evro, zato nanjo vpliva tudi gibanje tečaja. Slovenski vlagatelj večino vsakdanjih stroškov plačuje v evrih, zato je naložba zunaj evrskega območja izpostavljena dodatnemu nihanju, ki je lahko za ali proti.

Razlika, ki odloča o izidu, je razlika med začasnim padcem cene in trajno izgubo. Razpršen portfelj kakovostnih sredstev lahko vmes močno niha, a če ne prodate, padec ostane začasen. Posamezna naložba, ki propade, pa je trajna izguba. Nihajnost preživite z mirom in časom; trajno izgubo preprečite z razpršitvijo in kakovostjo.

Nihajnost, pojasnjena

Cene nihajo veliko bolj kot poslovanje podjetij za njimi. Podjetje, katerega dobiček iz leta v leto zraste skromno, ima lahko v istem letu razpon tečaja delnice precej širši. Razlog je preprost: cena poleg temeljev odraža tudi razpoloženje, strah in pričakovanja množice ljudi iz dneva v dan. Za dolgoročnega vlagatelja je to v veliki meri šum. Nihajnost ni nujno znak nevarnosti; pogosto je le cena, ki jo plačamo za dolgoročno višje pričakovane donose delnic.

Padci od vrha

Padec od vrha (drawdown) pove, koliko je naložba padla od svoje najvišje vrednosti. Vredno je vnaprej razumeti, kaj v praksi pomenijo različni padci:

• 10 %: pri delnicah pogost pojav, ki ga vlagatelj doživi večkrat v desetletju.
• 30 %: boleč padec, ki ga delniški trgi doživijo v resnejših krizah.
• 50 %: redek in zelo neprijeten, povezan z globokimi krizami.

Širok svetovni delniški trg je v zadnjih 25 letih močno padel vsaj trikrat: v letih od 2000 do 2003, od 2007 do 2009 in leta 2020. Največji je bil padec med finančno krizo: svetovni delniški indeks MSCI ACWI je od oktobra 2007 do marca 2009 izgubil 58 % (v dolarjih, z reinvestiranimi dividendami, po podatkih MSCI). Ameriški indeks S&P 500 je v letih od 1952 do 2025 za vsaj 10 % padel v povprečju približno vsakih 18 mesecev (po podatkih Capital Group).

Pomembna matematika: po 50-odstotnem padcu potrebujete 100-odstotno rast, da se vrnete na izhodišče. Prav zato je izogibanje globokim trajnim izgubam pomembnejše od lova za najvišjim donosom. K tej nesimetriji se vrnemo v poglavju o obrestnem obrestovanju.

Sposobnost in pripravljenost tvegati

To sta dve različni stvari in obe štejeta:

• Sposobnost tvegati je finančno vprašanje: koliko izgube si lahko privoščite glede na svoj časovni okvir, prihodek, rezervo in obveznosti.
• Pripravljenost tvegati je čustveno vprašanje: koliko nihanja prenesete, ne da bi izgubili spanec ali panično prodali.

Dober portfelj upošteva obe. Vlagatelj z visoko finančno sposobnostjo, a nizko čustveno toleranco, bo ob agresivnem portfelju verjetno prodal ob prvem velikem padcu in tako spremenil začasni padec v trajno izgubo. Iskreni odgovor o lastni toleranci je vreden več kot optimistična ocena.

Tveganje zaporedja donosov

Za nekoga, ki iz portfelja dviguje denar (na primer upokojenca), šteje poleg povprečja donosov tudi njihov vrstni red. Veliki padci v zgodnjem obdobju dvigovanja lahko trajno okrnijo premoženje, tudi če je dolgoročno povprečje enako. To je tveganje zaporedja donosov in je eden glavnih razlogov, zakaj se portfelj pred upokojitvijo in v njej sestavi drugače (več v poglavju 51).

Razpršitev zmanjša tveganje, ne da bi se nujno odpovedali donosu

Z razporeditvijo denarja med številne naložbe, ki se ne gibljejo povsem usklajeno, zmanjšate tveganje, da vas en sam dogodek močno prizadene, ne da bi se nujno odpovedali pričakovanemu donosu. Razpršitev ne odpravi celotnega tveganja, ker lahko pade trg kot celota. Tudi veliko različnih naložb, ki se v resnici gibljejo enako, ni razpršitev. Več o tem v poglavju o razpršitvi.

Pogosta past evropskih in slovenskih vlagateljev je domača pristranskost, torej pretirana koncentracija na domači ali regionalni trg. Občutek domačnosti ne pomeni manjšega tveganja; širša geografska razpršitev pogosto bolje zaščiti portfelj kot zvestoba znanim domačim imenom.

Tveganje je osebno

Ne obstaja en sam "pravi" portfelj. Tridesetletni zaposleni z dolgim časovnim okvirom in sedemdesetletni upokojenec, ki iz portfelja živi, ne bi smela imeti enakega portfelja, čeprav bi oba rada "varno rastla". Tveganje, ki je za enega razumno, je za drugega lahko nevarno. Pri JonatanMars Invest profil tveganja določi vprašalnik o ustreznosti po pravilih MiFID II, na lestvici od 1 do 7, še preden predlagamo kakršen koli portfelj.

Pogoste napake

• Zamenjava nihajnosti s tveganjem in prodaja ob padcu.
• Spregled trajne izgube pri posamičnih, nerazpršenih naložbah.
• Precenjevanje lastne tolerance do nihanja, dokler ne pride prvi velik padec.
• Lažna razpršitev: veliko skladov, ki vsi držijo iste velike delnice.

Pravilo in kontrolni seznam

Pravilo: izogibajte se trajni izgubi, nihajnost pa prenesite. Najprej se vprašajte, kaj vas lahko trajno prizadene; dnevno nihanje naložbe je drugotnega pomena.

Kontrolni seznam tveganja:

• Poznam razliko med začasnim padcem in trajno izgubo te naložbe.
• Vem, ali zmorem 30- ali 50-odstotni padec brez panične prodaje.
• Vem, ali je tveganje razpršeno ali preveč odvisno od ene naložbe.
• Vem, ali ta denar potrebujem v naslednjih letih (tveganje zaporedja).