Trajnostno in ESG investiranje

Vse več ljudi želi, da se naložbe skladajo z njihovimi prepričanji. Nekdo noče vlagati v tobak ali orožje, drugega skrbi podnebje, tretji bi rad podprl podjetja, ki ravnajo pošteno do zaposlenih. Iz teh želja je zraslo področje, ki ga danes srečujemo pod oznako ESG ali trajnostno investiranje. Tema je čustveno nabita in tržno privlačna, zato je toliko bolj pomembno, da znamo ločiti, kaj je resnična vsebina in kaj je samo lepa embalaža.

Kaj sploh pomeni ESG

Kratica ESG izhaja iz angleških besed in pokriva tri področja. Prvo je okolje (environmental): kako podjetje vpliva na naravo, koliko izpustov povzroča, kako ravna z odpadki in viri. Drugo je družba (social): odnos do zaposlenih, varnost pri delu, ravnanje z dobavitelji, vpliv na skupnost. Tretje je upravljanje (governance): kako je podjetje vodeno, kakšna je sestava uprave, ali so plačila vodstva razumna, ali so računovodski izkazi pošteni in pregledni.

Pomembno je razumeti, da ESG ni en sam, jasno določen standard. Je bolj zbirka meril, ki jih različni ponudniki in agencije tehtajo na svoje načine. Zato lahko isto podjetje pri eni agenciji dobi visoko oceno, pri drugi pa precej nižjo. Razlike izhajajo iz tega, da vsaka agencija merila tehta po svoje; za prevaro ne gre nujno.

Trije pristopi: izključitev, integracija in vpliv

Ko nekdo reče, da vlaga trajnostno, lahko misli zelo različne stvari. V grobem ločimo tri pristope.

Pri izključevanju preprosto izpustimo cele panoge ali podjetja, ki se nam upirajo. Klasični primeri so orožje, tobak, igre na srečo ali fosilna goriva. To je najstarejši in najbolj razumljiv pristop: portfelj sestavite tako, da določenih stvari v njem ni.

Pri integraciji merila ESG vključimo v običajno analizo naložbe, ob bok finančnim kazalnikom, brez vnaprejšnjega izključevanja. Logika je, da slabo upravljanje ali okoljska tveganja lahko sčasoma škodijo tudi poslovnemu rezultatu, zato jih je smiselno upoštevati pri presoji.

Tretji pristop je investiranje z vplivom (impact investing), kjer je cilj doseči merljiv pozitiven učinek, na primer financiranje obnovljivih virov ali dostopnih stanovanj, ne le izogibanje škodi. Ta pristop je najbolj ambiciozen in hkrati najtežji za pošteno merjenje.

Ko izbirate sklad ali storitev, vedno preverite, kateri od teh pristopov dejansko uporablja. Beseda trajnostno na ovitku vam sama po sebi ne pove ničesar.

Zeleno zavajanje: ko marketing prehiteva vsebino

Zeleno zavajanje (greenwashing) je pojav, ko se naložbeni produkt predstavlja kot bolj trajnosten, kot v resnici je. Sklad ima morda v imenu besedo zelen ali trajnosten, v ozadju pa drži v glavnem ista podjetja kot povsem običajen sklad, le da zaračuna višjo provizijo in se odene v privlačno zgodbo.

Razlog je preprost. Povpraševanje po trajnostnih naložbah je veliko, oznaka se dobro prodaja, nadzor nad vsebino pa je še vedno v razvoju. Zato je na vas, da pogledate pod pokrov: kaj sklad dejansko drži, po kakšnih merilih izbira, kdo te trditve preverja. Če ponudnik ne zna jasno pojasniti svoje metodologije, je to opozorilni znak.

Kaj kažejo dokazi

Nadzorni organi in raziskovalci v zadnjih letih opozarjajo na razkorak med trženjskimi obljubami in dejansko vsebino skladov ter na to, da ocene ESG med različnimi ponudniki pogosto slabo sovpadajo. ESMA je leta 2024 zaradi tveganja zavajajočega trajnostnega trženja sprejela smernice za imena skladov, ki uporabljajo izraze ESG ali trajnostnost. Berg, Kölbel in Rigobon (2022) so pokazali, da se ocene ESG več velikih ponudnikov za ista podjetja precej razlikujejo. Splošna ugotovitev stroke je torej previdnost: oznaka ni jamstvo. Kako velike so razlike, je odvisno od ponudnikov in obdobja, ki ga primerjamo.

Ali ESG prinaša višji ali nižji donos

To je vprašanje, ob katerem se vname največ razprav, in pošten odgovor je manj vznemirljiv, kot bi si kdo želel. ESG sam po sebi ni samodejno boljša ali slabša naložbena strategija. Ni čarobnega pravila, da bi trajnostna podjetja vedno prinašala več, niti da bi vedno prinašala manj.

Po eni strani lahko trden nadzor in skrb za okoljska tveganja podjetju dolgoročno pomagata, ker se izogne kaznim, sporom in škandalom. Po drugi strani izključevanje celih panog zmanjša razpršenost, kar lahko v določenih obdobjih poveča nihanja ali zaostane za širšim trgom. Donos je v veliki meri odvisen od cene, ki jo plačate, od stroškov produkta in od obdobja, ki ga gledate.

Praktično to pomeni: ne kupujte trajnostnega sklada zato, ker pričakujete višji donos, in se ga ne izogibajte iz strahu pred nižjim. Odločitev naj sloni na vrednotah in na razumni naložbeni zasnovi. Nadpovprečnega donosa vam nihče ne more pošteno obljubiti.

Regulacija: SFDR in EU taksonomija

Evropska unija je zadnja leta vlagala precej truda, da bi v to področje vnesla več reda. Dva pojma boste pogosto srečali. Uredba SFDR ureja, kako morajo ponudniki finančnih produktov razkrivati svoje trajnostne lastnosti, da bi vlagatelj lažje primerjal in se ne bi zanašal le na marketing. EU taksonomija pa je nekakšen skupni slovar, ki opredeljuje, katere gospodarske dejavnosti veljajo za okoljsko trajnostne, da besede ne pomenijo vsakomur nekaj drugega.

Po SFDR sklad razkrije, v katero skupino spada. Sklad po členu 6 nima posebnih trajnostnih ciljev, sklad po členu 8 spodbuja okoljske ali družbene značilnosti, sklad po členu 9 pa ima trajnostno naložbo za cilj. Evropska komisija je novembra 2025 predlagala prenovo SFDR, po kateri bi skupine po členih 8 in 9 nadomestile tri nove kategorije produktov: trajnostne, prehodne in produkte z osnovnimi merili ESG. Septembra 2026 predlog še ni sprejet; po predlogu bi se nova pravila začela uporabljati 18 mesecev po začetku veljavnosti, zato se lahko te skupine v prihodnjih letih spremenijo. Če gradite portfelj z izrazito trajnostnim namenom, je smiselno preveriti, kako je konkreten produkt razvrščen, in se po potrebi posvetovati.

V Sloveniji se večina trajnostnih produktov, ki jih boste srečali, ureja prav po teh evropskih pravilih, nadzor nad trgom vrednostnih papirjev pa izvaja Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Vrednote proti finančnim ciljem: najprej razjasnite prioritete

Najkoristnejša stvar, ki jo lahko naredite, preden se spustite v trajnostno investiranje, je iskren pogovor s samim seboj o tem, kaj sploh želite doseči. Gre za dva različna cilja, ki ju je dobro ločiti.

Prvi cilj je finančni: doseči razumno rast premoženja za pokojnino, stanovanje ali otroke. Drugi cilj je vrednostni: da vaš denar ne podpira nečesa, kar je v nasprotju z vašimi prepričanji, ali da celo dejavno podpira nekaj dobrega. Oba sta povsem legitimna. Težave nastanejo, ko ju zamešamo in od trajnostne naložbe pričakujemo, da bo hkrati zagotovila vrhunski donos in čisto vest, pri čemer ne bo nobenega kompromisa.

V resnici je včasih treba sprejeti, da boste za uskladitev z vrednotami morda žrtvovali nekaj razpršenosti ali plačali nekaj več stroškov. To je lahko popolnoma sprejemljiva odločitev, če veste, zakaj jo sprejemate. Pomembno je, da je odločitev zavestna in da poznate svoje prioritete. Tako vas nekdo z lepo zgodbo težje zapelje v produkt, ki ne počne tega, kar mislite.

Pogoste napake

• Verjeti, da oznaka trajnostno ali zelen na produktu sama po sebi nekaj zagotavlja, brez pogleda na dejansko vsebino in metodologijo.
• Pričakovati, da bo ESG samodejno prinesel višji donos, in se zaradi tega odločati za dražje produkte.
• Zamenjati svoje vrednote s finančnimi cilji in od ene naložbe pričakovati, da bo brez kompromisa izpolnila oboje.
• Zanašati se na eno samo oceno ESG, ne da bi vedeli, da se ocene med ponudniki pogosto močno razlikujejo.
• Spregledati stroške in razpršenost, ker se zdi, da dobra zgodba odtehta vse drugo.

Pravilo in kontrolni seznam

Vrednote postavite najprej, donosa pa ne obljubljajte ne sebi ne drugim. Najprej razjasnite, ali je vaš cilj finančni ali vrednostni, nato pa preverite, ali produkt res počne to, kar trdi.

• Vem, kateri pristop produkt uporablja (izključevanje, integracija ali vpliv).
• Vem, kaj sklad dejansko drži.
• Poznam stroške in jih primerjam s podobnim, neoznačenim produktom.
• Svoje vrednote ločujem od pričakovanj glede donosa.
• Vem, kdo trditve o trajnosti preverja in po kakšni metodologiji.

Pri JonatanMars Invest naložb ne izbiramo po trajnostnih merilih; iščemo dober donos glede na tveganje. Glavnih škodljivih vplivov naložbenih odločitev na dejavnike trajnostnosti ne upoštevamo, razloge pa pojasnjujemo v objavljeni izjavi po uredbi SFDR. Vaše trajnostne preference vseeno zabeležimo v vprašalniku o ustreznosti, kot zahteva zakonodaja.