Alternativne naložbe

Ko imate razpršen portfelj delnic in obveznic in se sprašujete, kaj še obstaja zunaj njega, prej ali slej naletite na izraz alternativne naložbe. Pod tem dežnikom se skriva pisana druščina: skladi, ki stavijo na rast in padec hkrati, strategije, ki kupujejo in prodajajo terminske pogodbe na žito in obrestne mere, deleži v cestninskih avtocestah, pa tudi steklenice vina, slike in mehanske ure. Skupno jim je predvsem to, da niso navadne delnice ali obveznice in da obljubljajo donos, ki naj bi se gibal drugače kot trg. To je privlačno, a privlačnost pogosto zasenči vprašanja, ki si jih morate zastaviti najprej: koliko naložba stane, kako likvidna je in ali sploh razumete, kaj kupujete.

Hedge skladi: aktivno upravljanje z več svobode

Hedge sklad je v jedru sklad, ki ima več svobode kot navadni vzajemni sklad. Lahko hkrati kupuje vrednostne papirje, za katere meni, da bodo zrasli, in prodaja na kratko tiste, za katere meni, da bodo padli (temu pravimo strategija long-short). Lahko si izposoja denar, da poveča vložek, in uporablja izvedene finančne instrumente. Iz te svobode izhaja več družin strategij. Makro skladi stavijo na velike premike v gospodarstvu, na valute, obrestne mere in surovine. Arbitražne strategije iščejo majhne razlike v cenah istih ali podobnih instrumentov in upajo, da se bodo razlike zaprle. Dogodkovne strategije se osredotočajo na konkretne dogodke, na primer na prevzeme in združitve podjetij, kjer se izid v veliki meri odloča pravno in poslovno, ne le tržno.

Težava hedge skladov je redko ideja, pogosto pa cena in dostopnost. Klasična provizijska struktura je bila dolga leta dve plus dvajset, torej približno 2 % letne upravljavske provizije in 20 % udeležbe na dobičku. Pri takih stroških mora biti upravljavec zelo dober, da vlagatelju po vseh odbitkih ostane več kot v preprostem, poceni razpršenem portfelju. Mnogi tega ne dosežejo.

Kaj kažejo dokazi

Raziskave hedge skladov opozarjajo predvsem na učinek visokih provizij na končni donos vlagatelja. Ben-David, Birru in Rossi (2020) so na velikem vzorcu hedge skladov pokazali, da so upravljavci s provizijami za uspešnost pobrali precej večji del bruto dobičkov, kot nakazuje pogodbena stopnja provizije, deloma zato, ker so provizijo zaračunali tudi za dobičke, ki so jih poznejše izgube izničile. Povprečje skupine zato za vlagatelja pogosto razočara prav zaradi stroškov.

Strategije sledenja trendu s terminskimi pogodbami

Te strategije sistematično trgujejo s terminskimi pogodbami na delniške indekse, obveznice, valute in surovine; v angleščini jim pravijo managed futures. Najbolj znan pristop je sledenje trendu: računalniški model zazna, da neka cena vztrajno raste, in se postavi na rast, ko pa trend obrne, zamenja stran. Zanimiva lastnost teh strategij je donos v krizah. V daljših, izrazitih padcih trgov, ko delnice mesece padajo, lahko sledilci trenda zaslužijo prav zato, ker stavijo v smer padca. Niso čarobni in v nenadnih, ostrih obratih pogosto izgubijo, a v zgodovini so se v nekaterih dolgih krizah obnesli drugače kot delnice. Njihova glavna vrednost v portfelju je prav to drugačno obnašanje.

Infrastruktura: počasen, otipljiv denarni tok

Naložbe v infrastrukturo pomenijo lastništvo ali financiranje fizičnih objektov, ki jih družba potrebuje vsak dan: cestninskih cest, pristanišč, vodovodov, energetskih omrežij, obnovljivih elektrarn. Privlačnost je v naravi denarnih tokov. Ti so pogosto dolgoročni, predvidljivi in pogosto pogodbeno ali regulatorno vezani na inflacijo, kar pomeni, da prihodki rastejo skupaj z rastjo cen. Za vlagatelja, ki ga skrbi izguba kupne moči, je ta vez z inflacijo lahko dragocena. Po drugi strani so taki projekti dolgoročni, občutljivi na obrestne mere in pogosto izpostavljeni regulaciji in politiki, saj o cestninah in cenah vode pogosto odloča država. Dostop za posameznika je največkrat posreden, prek skladov ali borznih družb, ki upravljajo tako premoženje.

Umetnost, vino, ure, zbirateljstvo: lepota, ki se težko proda

Slike, redka vina, mehanske ure, znamke in podobni zbirateljski predmeti zaplenijo domišljijo, ker so otipljivi in lepi, včasih pa res pridobijo na vrednosti. A kot naložbeni razred imajo lastnosti, ki jih je treba jasno povedati. Prvič, so nelikvidni: dobrega kupca po pošteni ceni lahko čakate mesece ali leta. Drugič, zahtevajo pravo strokovnost; brez nje je vlagatelj žrtev hitrih posrednikov in ponaredkov. Tretjič, razmiki med nakupno in prodajno ceno so visoki, k temu pa se prištejejo še provizije dražbenih hiš, zavarovanje, hramba in skrb za predmet. Vmesni stroški lahko pojedo velik del morebitnega dobička. Tak predmet ne prinaša obresti ali dividend; ves donos je odvisen od tega, da bo nekdo nekoč zanj plačal več. Kupujte torej zato, ker vas veseli in ker se na to spoznate, morebiten dobiček pa jemljite kot prijetno presenečenje, ne kot načrt.

Posojanje med posamezniki (P2P): posojilodajalec postanete vi

Pri posojanju med posamezniki (P2P, znano tudi kot platformno posojanje) prek spletne platforme posodite denar posameznikom ali manjšim podjetjem in v zameno prejemate obresti. Obljubljene obrestne mere so pogosto višje od bančnih, a višja obljuba je vedno tudi opozorilo, da je tveganje višje. Tu sta dve plasti tveganja. Prvo je kreditno: posojilojemalec lahko preneha odplačevati in del denarja je izgubljen, kar se v slabših gospodarskih obdobjih zgodi pogosteje. Drugo je platformno: sama platforma je podjetje, ki lahko propade, in takrat se poleg vprašanja, kdo bo izterjal posojila, pokaže, ali je bil vaš denar sploh ustrezno ločen od premoženja podjetja. Razpršitev čez veliko majhnih posojil zniža prvo tveganje, drugega pa ne odpravi.

Alternative v portfelju: razpršitev z drobnim tiskom

Glavni argument za alternative je razpršitev. Če se naložba giblje drugače kot delnice in obveznice, lahko zmanjša nihanje celotnega portfelja in ublaži izgube v slabih letih. To je resničen in razumen razlog, a ima drobni tisk. Alternative so praviloma dražje, manj likvidne, manj pregledne in zahtevnejše za razumevanje. Pogosto je težko vnaprej preveriti, ali strategija res deluje, kot trdi prodajalec. Alternativa naj zato v portfelj vstopi le, če razumete, kaj počne, zakaj naj bi se gibala drugače, koliko vas stane in kako hitro lahko pridete do svojega denarja. Če na katero od teh vprašanj ni jasnega odgovora, je odgovor verjetno ne.

V Sloveniji je dostop do mnogih alternativ omejen ali posreden, pogosto prek skladov, zavarovalnih produktov ali tujih platform. Marsikatera strategija je v EU dostopna le profesionalnim ali dobro premožnim vlagateljem, za kar veljajo posebni pogoji. Dostop ureja delitev MiFID II na profesionalne in neprofesionalne vlagatelje, nekatere oblike, na primer evropski dolgoročni investicijski skladi (ELTIF), pa so pod posebnimi pogoji dostopne tudi malim vlagateljem. Po prenovljeni uredbi ELTIF (Uredba (EU) 2023/606), ki se uporablja od 10. januarja 2024, vam ponudnik tak sklad lahko proda šele, ko preveri, ali ustreza vašemu znanju, finančnemu položaju in ciljem. Pred kakršno koli odločitvijo zato preverite, ali je ponudnik ustrezno licenciran in nadzorovan, saj nereguliranih ponudb alternativnih naložb ne manjka.

Pogoste napake

Visok obljubljen donos vzamejo za priložnost in spregledajo, da pomeni večje tveganje.
Spregledajo skupne stroške: upravljavsko provizijo, udeležbo na dobičku, razmike med ceno nakupa in prodaje, hrambo in zavarovanje.
Likvidnost vzamejo za samoumevno in se znajdejo v naložbi, iz katere mesece ali leta ne morejo izstopiti po pošteni ceni.
Mešajo veselje in naložbo: zbirateljski predmet kupijo kot pokojninski načrt, čeprav bi ga morali kupiti iz veselja do stvari, na katero se spoznajo.
Pozabijo na platformno tveganje pri posojanju in mislijo le na posameznega posojilojemalca.

Pravilo in kontrolni seznam

Alternativa naj vstopi v portfelj šele, ko razumete njeno vlogo, njeno ceno in svojo pot ven. Naj le dopolnjuje dobro razpršeno jedro portfelja.

Znam v eni povedi povedati, zakaj se ta naložba giblje drugače kot delnice in obveznice.
Poznam vse stroške: provizijo, udeležbo na dobičku, razmike in stroške hrambe.
Vem, kako hitro in po kakšni ceni lahko izstopim.
Razumem, kaj se zgodi z mojim denarjem, če propade upravljavec ali platforma.
Delež alternativ je dovolj majhen, da me morebitna izguba ne ogrozi.

Pri JonatanMars Invest portfelje sestavljamo iz skladov ETF, ki kotirajo na borzi, pri strategiji Alpha pa tudi iz posameznih delnic; zlata, surovin, zasebnih naložb in strukturiranih produktov v portfelje strank ne vključujemo, alternativni del pa je v praksi denar ali skladi denarnega trga.