Investiranje pred upokojitvijo in v njej

Vse življenje ste denar dodajali na kup. Vsak mesec ste nekaj odložili, naložbe so rasle, padale in spet rasle, vi pa ste mirno nadaljevali. Potem se nekega dne obrne. Plača preneha pritekati, kup, ki ste ga gradili desetletja, pa mora odslej hraniti vas. To je eden največjih prehodov v finančnem življenju človeka in zahteva drugačno razmišljanje, kot ste ga vajeni: denar morate trošiti tako, da vam zdrži, dokler ga potrebujete.

Cilj se spremeni: od kopičenja k trošenju

V obdobju kopičenja je vaš cilj preprost: prihraniti čim več in pustiti, da obrestno obrestovanje opravi svoje. Zaradi padcev na trgu vam ni bilo treba skrbeti, saj ste imeli pred seboj desetletja in vsak padec je bil priložnost, da kupite ceneje. Ko se bližate upokojitvi in vstopite vanjo, se logika obrne. Zdaj iz portfelja jemljete. Padec trga, ki ste ga prej preživeli z lahkoto, postane veliko bolj boleč, saj prodajate enote ravno takrat, ko so poceni.

To ne pomeni, da morate ob upokojitvi vse prodati in denar spraviti na varčevalni račun. Upokojitev danes pogosto traja dvajset, trideset ali celo več let, kar je dovolj dolgo obdobje, da inflacija počasi pojé kupno moč denarja, ki samo leži. Zato gre bolj za premik ravnotežja: del premoženja ostane naložen za rast, del pa namenite zato, da imate iz česa živeti tudi v slabih letih, ne da bi morali prodajati v izgubi.

Tveganje zaporedja donosov

Tveganje zaporedja donosov pomeni, da je poleg povprečnega donosa vaših naložb pomemben tudi vrstni red, v katerem se ti donosi zgodijo. Med ljudmi je ta pojem malo poznan. V obdobju kopičenja vrstni red skoraj ni pomemben. Če enkrat vplačate denar in ga pustite pri miru, je vseeno, ali pridejo dobra leta najprej in slaba pozneje ali obratno; končni rezultat je enak.

V upokojitvi je povsem drugače, saj vsak mesec nekaj jemljete. Predstavljajte si dva človeka z enako veliko prihranki in enakim povprečnim donosom čez celotno upokojitev. Prvi doživi velik padec trga v prvih nekaj letih po upokojitvi. Ker mora hkrati dvigovati denar za življenje, prodaja enote, ko so poceni, in portfelj se zmanjšuje dvakratno: enkrat zaradi padca, drugič zaradi dvigov. Tudi ko si trg pozneje opomore, ima preprosto manj enot, ki bi lahko rasle. Drugi človek ima srečo, da pridejo dobra leta najprej, slaba pa pozneje, ko je že nekaj let porabil in je psihološko ter finančno bolje pripravljen. Kljub enakemu povprečju lahko prvemu denar zmanjka, drugemu pa ga ostane še za dediče.

Kaj kažejo raziskave

Raziskave o trajnosti pokojninskih portfeljev, med njimi Bengen (1994), dosledno opozarjajo, da so prva leta upokojitve nesorazmerno pomembna za to, ali bo denar zdržal. Slab začetek, kombiniran z rednimi dvigi, je veliko bolj nevaren kot enako slabo obdobje sredi ali ob koncu upokojitve. Prav iz tega spoznanja izhajajo strategije, kot je vzdrževanje rezerve v gotovini ali manj tveganih naložbah, da vam v slabih letih ni treba prodajati delnic.

Strategije dvigovanja: kako jemati denar

Ko ste enkrat v upokojitvi, je osrednje vprašanje preprosto in hkrati zahtevno: koliko lahko vsako leto vzamete, ne da bi vam denar prezgodaj zmanjkal. Pristopov je več in vsak ima svoje prednosti ter slabosti.

Pri pristopu s fiksnim odstotkom vsako leto dvignete enak delež trenutne vrednosti portfelja. Prednost je, da vam denar nikoli ne more povsem zmanjkati, saj jemljete delež, ne fiksnega zneska. Slabost je, da vaš dohodek niha skupaj s trgom, kar lahko v slabem letu pomeni občutno manjšo razpoložljivo vsoto.

Drugi pogost pristop je fiksen znesek, ki ga vsako leto prilagodite za inflacijo. To daje predvidljiv, stabilen dohodek, a nosi večje tveganje, da v zaporedju slabih let preveč izčrpate portfelj. Zato strokovnjaki pogosto dodajajo tako imenovana varovala: pravila, po katerih v zelo slabih letih dvig nekoliko znižate, v dobrih pa si lahko privoščite več. To je vmesna pot med predvidljivostjo in trajnostjo.

Tretji pristop je košarni, kjer denar razdelite v več "košar" glede na to, kdaj ga boste potrebovali. V prvi košari je gotovina za naslednji do dve ali tri leta porabe, da vam v padcu ni treba prodajati ničesar. V drugi so bolj umirjene naložbe za srednji rok, v tretji pa naložbe za rast, ki jim daste čas, da prebrodijo nihanja. Ko prva košara počasi kopni, jo v dobrih letih dopolnjujete iz ostalih. Mnogim ljudem ta pristop najbolj ustreza psihološko, saj jasno vidijo, da imajo iz česa živeti tudi takrat, ko trg pada.

Viri dohodka v upokojitvi

Naložbeni portfelj je le eden od virov, iz katerih lahko živite. Pri večini ljudi v Sloveniji je temelj pokojnina iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jo izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) in daje predvidljiv mesečni dohodek do konca življenja. Marsikdo ima dodatno pokojninsko varčevanje, nekateri pa tudi nepremičnine, ki prinašajo najemnino. Iz naložb lahko pritekajo dividende iz delnic in kuponi iz obveznic, poleg tega pa po potrebi prodate del naložb in tako ustvarite dohodek tudi iz tistega dela premoženja, ki sam po sebi ne plačuje sprotnega donosa.

Pokojnino iz obveznega zavarovanja v Sloveniji dopolnjujejo prostovoljne oblike dodatnega pokojninskega zavarovanja. Smiselno je, da te vire gledate skupaj, kot celoto. Predvidljivi, dosmrtni viri, kot je pokojnina, pokrivajo vaše osnovne, nujne stroške, medtem ko portfelj in drugi spremenljivi viri pokrivajo tisto, kar je bolj prožno: potovanja, večje nakupe, pomoč otrokom. Ko veste, da so življenjske nujnosti pokrite iz zanesljivega vira, lažje prenašate nihanja preostalega premoženja, saj vas slabo leto na trgu ne ogrozi pri kruhu in položnicah.

Inflacija v dolgi upokojitvi

Pri varčevanju za upokojitev ljudje pogosto mislijo v današnjih cenah, a upokojitev lahko traja zelo dolgo. Tudi zmerna inflacija v dveh ali treh desetletjih občutno zniža kupno moč. Znesek, ki danes udobno pokrije mesečne stroške, jih čez dvajset let morda ne bo več. Prav zato ni nujno pametno, da ob upokojitvi celoten portfelj prestavite v same manj tvegane, a počasi rastoče naložbe. Del premoženja, ki ostane usmerjen v rast, ima nalogo, da skozi leta sledi rasti cen in ohranja vašo kupno moč. Ravnotežje med varnostjo danes in zaščito kupne moči jutri je ena osrednjih odločitev tega obdobja.

Zdravstveno in oskrbno tveganje

Tega tveganja ljudje pogosto ne upoštevajo. V poznejših letih lahko nastopijo večji zdravstveni stroški ali potreba po dolgotrajni oskrbi, denimo pomoč na domu ali bivanje v ustanovi. Ti stroški so lahko visoki in trajajo dlje, kot bi pričakovali. Načrt, ki računa le na običajne mesečne izdatke, lahko ob taki potrebi hitro razpade. Smiselno je, da v razmislek vključite tudi to možnost, bodisi z rezervo, namenjeno prav temu, bodisi z ustreznim zavarovanjem. V Sloveniji to področje ureja Zakon o dolgotrajni oskrbi. Prispevek za dolgotrajno oskrbo se plačuje od 1. julija 2025, pravice pa se uvajajo postopno, zato je smiselno preveriti aktualne pravice in možnosti zavarovanja.

Zapuščinski cilji

Marsikdo v upokojitvi razmišlja tudi o tem, kaj bo pustil za seboj: otrokom, vnukom ali dobrodelnim namenom. Ti cilji vplivajo na to, kako vlagate in trošite. Če želite del premoženja ohraniti za dediče, lahko ta del ostane naložen z daljšim časovnim okvirom in večjo mero rasti, saj ga vi sami morda ne boste porabili. Dediščinsko načrtovanje je tudi pravno vprašanje: kako je premoženje urejeno, kdo ga prejme in pod kakšnimi pogoji. To je tipičen primer, ko se splača pogovoriti s strokovnjakom, da bo vaša volja jasna in pravno veljavna. Davčne posledice dediščin obravnava poglavje o davkih, za pravni del pa se posvetujte z notarjem.

Pogoste napake

• Prepozno premišljanje o prehodu, ko je trg že padel in možnosti za prilagoditev manj.
• Ob upokojitvi se denar v celoti prestavi v "varne" naložbe in se pozabi na inflacijo, ki čez desetletja resno zniža kupno moč.
• Dvigovanje fiksnega zneska brez varoval, tudi ko trg pade, kar pospeši izčrpavanje portfelja.
• Popolno spregledanje zdravstvenih in oskrbnih stroškov v poznejših letih.
• Mešanje nujnega in prožnega dela porabe, tako da slabo leto na trgu ogrozi tudi osnovne življenjske stroške.

Pravilo in kontrolni seznam

Pravilo: v zadnjih letih pred upokojitvijo in v prvih letih po njej se zavestno zaščitite pred tveganjem zaporedja donosov, tako da imate iz česa živeti, ne da bi morali prodajati v padcu, hkrati pa del premoženja pustite za rast, da vas ne dohiti inflacija.

• Vem, koliko denarja na mesec okvirno potrebujem v upokojitvi in kateri viri pokrivajo nujne stroške.
• Imam rezervo v gotovini ali manj tveganih naložbah za nekaj let porabe.
• Imam izbrano strategijo dvigovanja in vem, kaj storim v slabem letu.
• Del premoženja ostaja usmerjen v rast zaradi zaščite pred inflacijo.
• Imam načrt za zdravstvene in oskrbne stroške in poznam svoje zapuščinske cilje.

Ker so odločitve v tem obdobju zelo osebne in pogosto nepovratne, je pred večjimi koraki vredno opraviti posvet s strokovnjakom za naložbe in po potrebi za davke ter dedovanje. Pri JonatanMars Invest vprašalnik o ustreznosti ponovimo enkrat letno in kadar koli želite profil tveganja spremeniti, na primer pred upokojitvijo.