Inflacija

Inflacija je beseda, ki jo slišite vsak teden, a redko kdo si vzame minuto, da bi pojasnil, kaj v resnici pomeni za vaš denar. Najpreprosteje povedano je inflacija splošna rast cen skozi čas. Ko se cene večine stvari, ki jih kupujete, počasi dvigujejo, vaš evro kupi nekoliko manj kot prej. Za vlagatelja inflacija določa, koliko so donosi obveznic, delnic in prihrankov vredni v resnici, po odštetju rasti cen. Razumeti jo pomeni razumeti, zakaj denar na računu ni nujno varen, čeprav se številka na izpisku ne premakne.

Kaj je inflacija in od kod prihaja

Inflacija meri, kako hitro raste splošna raven cen. Statistični uradi spremljajo košarico tipičnih izdelkov in storitev, od hrane in najemnine do prevoza in zdravstva, in sledijo, kako se njena skupna cena spreminja iz meseca v mesec. Če je letna inflacija na primer 3 %, to pomeni, da stvari, ki ste jih lani plačali 100 €, danes v povprečju stanejo 103 €.

Vzroki za inflacijo niso enotni in se pogosto prepletajo. Včasih gre za premočno povpraševanje: ko ljudje in podjetja želijo kupiti več, kot gospodarstvo zmore proizvesti, prodajalci dvignejo cene. Včasih gre za ponudbeni šok, na primer ko se zaradi suše podraži pridelek ali ko motnje v dobavnih verigah dvignejo cene surovin. Pomembno vlogo igra tudi količina denarja v obtoku: če je denarja v gospodarstvu nenadoma veliko več, ob nespremenjeni količini blaga to pritiska na cene navzgor. Sem sodijo še rast plač, ki jo podjetja prenesejo v cene, gibanje cen energije, ki se prelije skozi skoraj vse panoge, in vrednost domače valute, saj šibkejša valuta podraži uvoženo blago. V praksi je inflacija običajno mešanica naštetega.

Skupna in osnovna inflacija

V poročilih boste pogosto naleteli na dve številki. Skupna inflacija zajame vse postavke v košarici, vključno s hrano in energijo. Osnovna inflacija pa hrano in energijo izvzame. Razlog je preprost: cene hrane in energije zelo nihajo zaradi vremena, žetve, vojn in trgov surovin, zato lahko skupno številko močno premaknejo iz meseca v mesec, ne da bi to kaj povedalo o globljem trendu.

Centralne banke pozorno spremljajo osnovno inflacijo, ker želijo videti, ali se rast cen zažira v širše gospodarstvo, v storitve, najemnine in plače, kjer je trdovratnejša. V Sloveniji inflacijo meri Statistični urad (SURS). Za evrsko območje Eurostat objavlja harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICP), s katerim ECB meri svoj cilj: 2 % inflacije na srednji rok. Nauk je preprost: ena visoka mesečna številka zaradi skoka cene nafte še ni razlog za paniko, vztrajna rast osnovne inflacije pa je resnejši znak.

Inflacija in vaš denar

Najbolj neposreden učinek inflacije je erozija kupne moči. Denar, ki leži na varčevalnem računu ali pod blazino, ohrani svojo nominalno vrednost, številka ostane enaka, a počasi izgublja realno vrednost, torej to, kar lahko zanj dejansko kupite.

Vzemimo preprost primer. Če imate 20.000 € in znaša inflacija 3 % na leto, bo čez deset let ta denar kupil približno toliko kot danes 14.900 €. Niste izgubili nobenega evra, a izgubili ste kupno moč. Prav zato hramba vsega premoženja v gotovini ni tako varna, kot se zdi. Varnost pred nihanjem ni isto kot varnost pred inflacijo.

Inflacija in obveznice

Obveznice so še posebej občutljive na inflacijo. Klasična obveznica vam obljublja vnaprej določene, nominalne zneske: na primer 2 % obresti na leto in vračilo glavnice ob zapadlosti. Težava je v tem, da inflacija najeda realno vrednost teh prihodnjih plačil. Tu vstopi razlika med nominalnim in realnim donosom. Nominalni donos je tisto, kar piše na papirju, realni donos pa je tisto, kar vam ostane, ko od nominalnega odštejete inflacijo. Če obveznica prinaša 2 % na leto, inflacija pa je 3 %, je vaš realni donos negativen, čeprav v evrih vsako leto dobite nekaj obresti.

Pomembno je tudi tveganje trajanja. Trajanje na grobo pove, kako občutljiva je cena obveznice na spremembe obrestnih mer. Ko inflacija naraste, centralne banke pogosto dvignejo obrestne mere, nove obveznice pa ponujajo višje donose. Zaradi tega cene obstoječih obveznic z nizkimi obrestmi padejo, in to bolj pri tistih z daljšim trajanjem. Dolgoročna obveznica, kupljena v obdobju nizkih obresti, lahko ob skoku inflacije izgubi precejšen del tržne vrednosti.

Inflacija in delnice

Razmerje med delnicami in inflacijo je manj premočrtno. Delnice so deleži v resničnih podjetjih, ki prodajajo blago in storitve, zato lahko v določeni meri rastejo skupaj s cenami. Ključ je v tako imenovani cenovni moči: podjetje, ki lahko dvigne cene, ne da bi izgubilo kupce, na primer ker ima močno znamko ali nenadomestljiv izdelek, lažje ohrani svoje marže, ko se mu dvigujejo stroški. Podjetje brez te moči pa se znajde med dražjimi surovinami in kupci, ki niso pripravljeni plačati več, kar njegov dobiček zmanjša.

Inflacija vpliva tudi na vrednotenje. Ko obrestne mere zaradi inflacije rastejo, vlagatelji običajno niso več pripravljeni plačati tako visokih mnogokratnikov za prihodnje dobičke, saj imajo zdaj varnejše alternative z dostojnim donosom. Zato se v obdobjih hitre inflacije pogosto skrčijo prav vrednotenja, kar pritisne na cene delnic kratkoročno, tudi če dobički podjetij ostajajo solidni. Dolgoročno so delnice zgodovinsko veljale za eno od smiselnih obramb pred inflacijo, a to ni zagotovilo in pot je lahko zelo razgibana.

Zaščite pred inflacijo

Ko ljudje govorijo o zaščiti pred inflacijo, mislijo na sredstva, ki naj bi v obdobjih rasti cen bolje ohranila realno vrednost. Med pogosto omenjenimi so nepremičnine, saj se najemnine in vrednosti običajno premikajo s cenami, surovine, ki so pogosto vir same inflacije, inflacijsko vezane obveznice, pri katerih je glavnica ali kupon vezan na rast cen, delnice podjetij z močnimi maržami in cenovno močjo ter zlato, ki ga del vlagateljev dojema kot hrambo vrednosti.

Nobeno od teh sredstev ni popolna in zanesljiva zaščita v vseh okoliščinah. Neville, Draaisma, Funnell, Harvey in Van Hemert (2021) so na dolgih zgodovinskih podatkih za ZDA, Veliko Britanijo in Japonsko ugotovili, da nepričakovana inflacija škodi klasičnim delnicam in obveznicam, surovine pa so v obdobjih izrazite inflacije v povprečju prinašale pozitiven donos, vendar z velikimi razlikami med posameznimi surovinami. Inflacijsko vezane obveznice se najbolj neposredno odzivajo na uradno inflacijo, a tudi te lahko izgubijo tržno vrednost, ko rastejo realne obrestne mere. Nepremičnine se obnesejo različno glede na obdobje in vrsto inflacije; ameriške stanovanjske nepremičnine so v obdobjih visoke inflacije realno celo rahlo izgubljale. Zlato ima dolga obdobja, ko ne sledi cenam. Splošni nauk raziskav je, da raznolikost med temi sredstvi v povprečju pomaga bolj kot stava na eno samo domnevno čarobno rešitev.

Naslednjega vala inflacije vam ni treba napovedati. Potrebujete portfelj, ki preživi različne scenarije. Razpršenost med razredi sredstev in časovni okvir, ki ustreza vašim ciljem, sta običajno koristnejša od posameznega "protiinflacijskega" nakupa ob napačnem trenutku. Pri tem šteje realni donos po davkih; obdavčitev obravnava poglavje o davkih.

Osebna inflacija

Vaša osebna inflacija se lahko precej razlikuje od povprečja. Uradna košarica je povprečje za celotno prebivalstvo, vaša košarica pa je vaša. Če velik del dohodka namenjate najemnini, šolninam ali energiji in te postavke rastejo hitreje od povprečja, je vaša osebna inflacija višja od objavljene, čeprav statistika kaže umirjeno sliko. Mlada družina v najemu in upokojenec v lastni nepremičnini čutita inflacijo zelo različno.

Vredno je vsaj enkrat na grobo oceniti, kam dejansko odteka vaš denar. To vam pove, na katere cene ste resnično občutljivi, in vam pomaga presoditi, koliko vas uradna številka sploh zadeva.

Pogoste napake

Enačenje nominalne varnosti z realno: številka na računu se ne zmanjša, kupna moč pa pada.
Panika ob eni sami visoki mesečni številki, ki je posledica skoka cen energije ali hrane, namesto pogleda na trend osnovne inflacije.
Prepričanje, da delnice avtomatično ščitijo pred inflacijo. Pomaga le cenovna moč podjetij, pot pa je lahko kratkoročno boleča.
Spregled tveganja trajanja pri obveznicah: dolgoročne obveznice ob rasti obresti izgubijo več tržne vrednosti.
Iskanje ene same čarobne zaščite, na primer vse v zlato ali vse v nepremičnine, namesto razpršenosti, ki preživi različne scenarije.

Pravilo in kontrolni seznam

Pri inflaciji merite donose v realnih zneskih, ne računajte na eno samo zaščito in gradite portfelj, ki preživi različne scenarije rasti cen.

Vem, kakšen je moj realni donos, torej donos po odštetju inflacije.
Razumem, da gotovini inflacija zmanjšuje kupno moč.
Pri obveznicah upoštevam tveganje trajanja ob rasti obrestnih mer.
Moj portfelj je razpršen med več razredov sredstev in ne sloni na eni protiinflacijski rešitvi.
Vsaj približno vem, kako moja osebna košarica odstopa od uradne inflacije.

Pri JonatanMars Invest obvezniški del portfelja Smart Beta prek skladov ETF vključuje tudi inflacijsko vezane obveznice. Tudi te lahko izgubijo tržno vrednost, ko rastejo realne obrestne mere.